Prostovoljno gasilsko društvo Ljubečna je bilo ustanovljeno 8. decembra 1922. Ustanovni člani so bili trije krajani Ljubečne – Jernej Vengust, njegov brat Franc in Anton Svetec.
V tem času je bilo na Ljubečni kar nekaj mladih fantov, ki so z veseljem pristopili v gasilske vrste. Začeli so nabavljati najosnovnejšo opremo in orodje za gašenje požarov. Sprva so opremo in orodje shranjevali pri Vengustu (vulgo Krepen). Nabavili so vprežni voz in ročno brizgalno.
Leta 1923 so se odločili, da potrebujejo gasilski dom. Začeli so zbirati denarna sredstva in lokacijo zemljišča za postavitev gasilskega doma. Zemljišče jim je nato podaril posestnik Jurij Naglič.
Ko so pridobili vsa potrebna dovoljenja, so pričeli z gradnjo. V treh letih je bil dom zgrajen do te faze, da so vanj shranili vso orodje in opremo (voz in ročno brizgalno).
V tistih časih je bilo na Ljubečni tudi živahno kulturno življenje, zato so se gasilci odločili, da v gasilskem domu zgradijo oder za razne prireditve in igre. Z novim odrom in z izvedbo več iger so pridobili dodatna finančna sredstva.
Leta 1931 so kupili motorno brizgalno Rosenbauer, kapacitete 600 l vode na minuto.
Do leta 1934 je društvo zelo dobro napredovalo in gospodarilo. Najbolj zaslužen član in hkrati gonilna sila društva je bil Jernej Vengust. Leta 1934 so bili gasilci pri vračanju s proslave PGD Velika Pirešica udeleženi v prometni nesreči v Levcu, v kateri se je žal smrtno ponesrečil.
Po smrti ustanovnega člana Jerneja Vengusta je društvo začelo finančno propadati. Primorani so bili prodati motorno brizgalno Rosenbauer, pozneje pa še vprežni voz. Vse omenjeno je kupilo gasilsko društvo Velika Pirešica.
Kljub trudu in željam se niso uspeli rešiti iz finančnih težav, zato so bili leta 1937 primorani prodati še gasilski dom. Po prodaji je v društvu ostalo le še nekaj vztrajnih mož, ki so se trudili obdržati društvo vse do 2. svetovne vojne.
Po vojni so krajani Ljubečne želeli društvo ponovno obuditi in to je leta 1950 trem pogumnim možem tudi uspelo. To so bili Stanko Leskovšek, Martin Koželj in Jože Rozman. K sodelovanju so povabili še ostale krajane in veliko mladih fantov in deklet je vabilo z veseljem sprejelo.
V gostilni Svetec so 16. novembra 1950 imeli ustanovni občni zbor, kjer so izvolili organe društva. Za predsednika društva je bil izvoljen Stanko Leskovšek, za tajnika Matko Hozjan, za blagajnika Karl Videnšek, za orodjarja Jože Koštomaj, poveljnik je bil Alojz Kunst, podpoveljnik Franc Rezar, referent za mladino Franc Vengust, referent za saniteto Franc Mastnak, referent za prosveto Jože Koželj in referent za žene Slava Leskovšek. Nadzorni odbor pa je vodil Franc Fidler.
Po izvolitvi organov društva so že na naslednji seji začeli razmišljati o izgradnji novega gasilskega doma. Predsednika Stanka Leskovška so zadolžili, da takoj pristopi k iskanju primernega zemljišča za njegovo postavitev.
Leto dni po sprejetju tega sklepa, 22. 11. 1951, je Ana Vengust (vulgo Krepen) podpisala darilno pogodbo za del zemljišča za postavitev novega gasilskega doma. To je bila osnova za zbiranje potrebne dokumentacije za gradnjo.
V Opekarni Ljubečna so delavci udarniško izdelali vso potrebno opeko za gradnjo doma. Les za ostrešje so darovali krajani, ki so imeli v lasti gozd. Do 25. maja 1952 je bil dom že grobo izdelan. Takrat je bila velika gasilska veselica pri Vengustih (vulgo Krepen), ki je sovpadala z zaključnim tekmovanjem društev GZ Slovenije. Tako so se tekmovanja odvijala na Ljubečni, pri Opekarni Ljubečna in v takratni Fidlerjevi jami.
Na vso moč so se trudili zbirati finančna sredstva za dokončanje gradnje doma. Prav tako je bilo potrebno nabaviti tudi prepotrebno opremo za gašenje požarov ter odpravljanje posledic poplav in drugih nesreč. Nabavili so novo 600-litrsko motorno brizgalno RAKOVICA.
Vso opremo so na požare prevažali s traktorjem v lasti Kmetijske zadruge, zato je bila prisotna želja po nabavi lastnega avtomobila. Ta želja se je uresničila leta 1956. Kupili so tovorni avto FORD. To ni bil gasilski avto, pač pa avto s kesonom in cerado. Da bi izgledal bolj gasilski, ga je v rdečo barvo prebarval Drago Zdovc.
Društvo pa se je seveda moralo opremljati še naprej. V ta namen so prirejali vrtne veselice. Pri Ropanu so bile veselice kar po dva dni. Prirejala so se tudi ciglarska tekmovanja, saj je bila Ljubečna daleč naokrog poznana po najboljši opeki.
S pomočjo Opekarne Ljubečna so gasilci kupili kombi znamke Fiat. Ta avto so s pomočjo članov in sponzorjev preuredili v orodno gasilsko vozilo.
Od Opekarne Ljubečna je društvo dobilo delovne obleke za eno desetino in novo 800-litrsko MB SORO. S to pridobitvijo so bili člani izredno zadovoljni in se tudi zato radi udeleževali vseh meddruštvenih tekmovanj. Bili so izredno izurjeni in so s številnih tekmovanj prinesli pokale za 1. mesto.
Želja tekmovalne desetine in ostalih članov društva je bila, da bi nabavili 800-litrsko MB znamke Rosenbauer. Ta želja se jim je izpolnila leta 1967, k čemer so pripomogli številni botri in donatorji.
To je dalo članom društva še večji zagon in voljo do usposabljanja in tekmovanj. Največ meddruštvenih tekmovanj se je v tistem času odvijalo v Gasilski zvezi Slovenske Konjice. Tudi na teh tekmovanjih so bili člani zelo uspešni in prinesli v gasilski dom tudi po tri pokale za prva mesta.
Gasilci pa niso samo tekmovali in gasili požarov ter pomagali pri ujmah. Na Ljubečni se je začelo pojavljati pomanjkanje pitne in požarne vode, saj ni bilo urejenega vodovoda. Tako so gasilci začeli leta 1962 graditi požarne bazene, ki so služili krajanom za pitno vodo, gasilcem pa za požarno vodo. Zgradili so sedem velikih bazenov, v vsaki vasi po enega. Torej na Ljubečni, Začretu, Lipovcu, Žepini, Šmiklavžu, Leskovcu in Glinskem.
Iz bazena na Ljubečni so nato zgradili vodovod do gasilskega doma ter Franca Koštomaja in Ane Vengust (vulgo Krepen).
Kljub temu da so bili požarni bazeni zgrajeni v vsaki vasi, se je vedno bolj pojavljala potreba po gasilski cisterni, ne le za gašenje, ampak tudi za prevoz pitne vode krajanom.
S pomočjo Opekarne Ljubečna, krajanov in sponzorjev so leta 1974 nabavili cisterno za 5000 l vode. Ker je bila ob njeni nabavi garaža v gasilskem domu izredno tesna, so začeli razmišljati o prizidku k gasilskemu domu.
Leta 1985 se je v gasilske vrste včlanil Maks Naglič. Gasilci so takoj spoznali, da je gospodaren in napreden ter da ima veliko idej za napredek društva. Že naslednje leto so ga na občnem zboru z večino glasov izvolili za predsednika društva.
Društvo se je iz leta v leto bolj opremljalo in tako so začeli razmišljati, da bi namesto prizidka k obstoječemu gasilskemu domu, le-tega podrli in zgradili novega. Na začetku je bilo nekaj članov bolj naklonjenih prizidku kot pa gradnji novega gasilskega doma, toda leta 1989 se je Maks Naglič odločil in z nekaj somišljeniki prevzel gradbeni odbor za gradnjo novega gasilskega doma. Stari gasilski dom so v celoti podrli in na istem mestu zgradili novega, večjega in sodobnejšega. Potrebno je bilo veliko prostovoljnega dela, truda in iskanja sponzorjev, da so tretji gasilski dom leta 1991 predali svojemu namenu.
Dom je bil lep in zelo velik ter je služil shranjevanju vsega potrebnega orodja in avtomobilov. Pojavilo pa se je razmišljanje, da bi se lahko izkoristilo tudi podstrešje.
Želja dolgoletnega tajnika, Ivana Brecla, je bila, da bi se na podstrešju zgradil ciglarsko-gasilski muzej. Ob 90- letnici društva se mu je ta želja tudi uresničila, saj je imel Vanči, kakor ga gasilsko kličemo, pripravljenih veliko primernih eksponatov. Muzej se še vedno dopolnjuje in je namenjen šolam, vrtcem in vsem tistim, ki si ga želijo ogledati in tako spoznati razvoj ciglarije in gasilstva na Ljubečni.
Po tridesetih letih od zgraditve novega doma se je pojavila tudi potreba po vzdrževalnih delih na domu in pa tudi potreba in želja po posameznih posodobitvah.
Tako se je v celoti prekrila streha, v letu 2022, ko društvo praznuje 100 let, pa smo v prvem nadstropju doma zamenjali vsa okna in vrata ter preuredili sobo, v kateri je bil bife, tako da bo to zdaj klubska soba društva. V dvorani smo odstranili ves ladijski pod, stene smo prebelili, strop dvorane pa uredili z mavčnimi ploščami in urejeno moderno elektro razsvetljavo. Dvorana in vsi zgornji prostori bodo lahko služili tudi za potrebe izobraževanja.
Vsi preurejeni prostori se bodo predali svojemu namenu ob 100-letnici društva, to je 29. julija 2022. Tega dne nam bo uradno v uporabo predan tudi novo orodno vozilo Volkswagen craft GV-1 z vso novo opremo.
Za veselo razpoloženje in prehojeno pot ob 100-letnici bomo 30. julija 2022 organizirali vrtno veselico, na kateri bo za zabavo in razpoloženje skrbel ansambel Slovenski zvoki.
Ob 100-letnici pa društvo ne sme zaspati. Še naprej se mora izpopolnjevati in rasti, člani društva pa moramo še naprej skrbeti za opremo, izobraževanje, predvsem pa za podmladek in vključevanje novih članov društva. Tako se bo društvo še naprej razvijalo in bo v ponos tako svojim članom kot krajanom Ljubečne.